Očitno sem dolgo živela v nekem paralelnem svetu, kjer podlost in brezčutnost tistih, ki imajo moč ne obstaja in razumevanje in podpora nekoga za katerega vsaj misliš, da ti je blizu in na katerega se lahko zaneseš, obstaja. Ja do petka sem nekako naivno verjela, potem pa bum, se mi je moj svet porušil in zalil me je hladen tuš. Ne morem spati in ne nikakor ne morem odgnati črnih misli in bolečine, ki se je tako zajedla vame, kot takrat, ko sem se soočila z izgubo prvega, še nerojenega otroka. Ko sem iskala razloge in si stalno postavljala vprašanje "S čim sem si ti zaslužila?" Zakaj? Za ta zakaj, ki ga imam sedaj, vem, da ni pametnega odgovora, so samo izgovori ljudi za katere jaz pravim, da so brez hrbtenice, neiskreni in usmerjeni samo v svoje dobro. Vem, da vam ni jasno, zakaj sem se odločila to napisati in niti ne morete razumeti. Saj tudi jaz ne, ampak moram dati ven iz sebe, povedati da mi je hudo in da to kar prestajam boli. Morda mi bo jutri žal in bom objavo umaknila, trenutno pa čutim da to moram deliti. Lahko rečem samo, da prav res drži tisti pregovor ki pravi "V nesreči in žalosti spoznaš pravega prijatelja". Prav zanima me in strah me je kaj mi bo prinesel ta teden. Koliko prijateljev imam? Upam samo, da bo moje srce preneslo in da bo ostalo še kaj solz s katerimi bom odplaknila žalost.
Hvaležna sem za moža, ki me razume in podpira in za moji dve deklici, ki sta sončka mojega življenja in ki mi dajeta moč in energijo, da bom tudi iz te izkušnje poskušala potegniti nekaj dobrega. Saj pravijo "Vsaka stvar je za nekaj dobra". Pa to res drži?
Ta teden se bom poskušala koncentirati na lepe stvari. Poskusila bom kaj novega ustvariti, čim več časa preživeti z mojima sončkoma, pogumno bom stopila v 40. dopolnjenih let, s prijatelji proslavila in že se neizmerno veselim vseh objemov, ki vem, da mi bodo dali novo energijo, da si opomorem. Tako bo ja. Vesela sem, da imam okoli sebe tudi ljudi za katere vem da me ne bodo pustili samo.
Ta vikend pa je tudi bil terapevtski.
Nastala je poštarca, ki je že pri novi lastnici.
Potem je nastala ovčasta drobižnica
Danes pa sva se s Tijo lotili izdelave domačega mila. Postopek in rezulat bo opisan v naslednji objavi.
Lepo bodite in imejte radi svoje bližnje in sebe. Življenje je prekratko da bi zamujali lepote, ki jih ponuja.
V življenju verjamem v dve zlati pravili: 1. da je vsaka, ampak res vsaka stavar za nekaj dobra in 2. da življenje že tako poskrbi, da se stvari vedno uredijo.
OdgovoriIzbrišiDruga stvar, ki sem se jo naučila je ta, da je vprašanje Zakaj? največji požiralec energije v življenju. Kajti tudi če najdemo zato, največkrat z njim nismo zadovoljni in si postavimo novi zakaj in tako naprej in naprej!
Želim ti, da se ti stvari uredijo in da spoznaš, kateri so tisti ljudje, ki so vredni tvoje ljubezni in pozornosti. Želim ti vse najboljše in ti sporočam (glede na to, da sem en mesec pred tabo), da je na tej strani 40ke prav lepo, zato le pogumno zakorakaj v novo desetletje!! Drži se!
Želim ti, da bi iz te izkušnje prišla močnejša, bolj zrela, pa vendar še vedno topla in prijazna, kot si. Niso vsi ljudje slabi in mogoče tudi tistim, ki kdaj komu kaj slabega storijo, v končni fazi ni lahko. No prav, tak optimist nisem, pri nekaterih se enostavno moraš sprijaznit, da jim ni pomoči.
OdgovoriIzbrišiPojma nimam, kaj se ti je zgodilo. Vendar pa ti želim, da ne bi preveč in predolgo bolelo.
Drži se.
Izdelki pa so kot vedno lepi.
Se najdem v tvojem zapisu in mislim, da tako ustvarjalni ljudje, kot si ti sama so ekstromno čuteči in jih je lažje prizadeti in nekateri to prav zavohajo. Verjamem pa, da se iz vsake take bitke vrneš močnejša in z eno izkušnjo več. Želim ti vse dobro in eno čudovito praznovanje!
OdgovoriIzbrišiPoštarca je pa čudovita!!!
Ojoj, slišati je hudo (in žalostno). Vsakič znova ne razumem takih dogodkov in dejanj. Toda tudi jaz verjamem, da je v tem zagotovo nekaj dobrega in možnost, da zaživiš na novo! Od zlaganosti se ne da živeti; upam, da pri tem spoznaš nove, prave prijatelje.
OdgovoriIzbrišiTo, kar si ti naredila zame, se ti bo zagotovo povrnilo! Velikokrat mislim nate!
Želim ti vse najboljše in mnogo ustvarjalnega zagona - kot terapijo, kot izlivanje ljubezni, veselja in družinske sreče! Vse dobro, Andreja!
Mogoče pa ta teden le ne bo tako črn, kot se sedaj bojiš in se bo zgodilo kakšno prijetno presenečenje. Lepo praznuj!
OdgovoriIzbrišiLušna torbica in drobižnica <3
Jaz bom pa kar prepisala tvojo zadnjo misel, na katero bi se vsi morali čimvečkrat opomniti: Življenje je prekratko da bi zamujali lepote, ki jih ponuja!...Prav tako ti tusi jaz želim vse najboljše in še naprej tako luštna ustvarjanja s tvojima sončkoma.
OdgovoriIzbrišiVeš, se zgodi, da ugotoviš, da nekateri pač niso vredni tvoje pozornosti, ljubezni, naklonjenosti. In ko pride do tega vedno boli. Včasih bolj , včasih manj. Iz tega bi se morali nekaj naučiti, ampak običajno ponavljamo stare napake. Mislim, da moraš pogledat na drugo stran, narediti korak vstran in pustiti izkušnjo za sabo. Spet je nov dan in ta bo lep, jutrišnji bo še lepši,....
OdgovoriIzbrišiImaš nekoga, ki je ob tebi in mali sončici, obdana si z ljubeznijo in ne skrbi preveč. Lepo praznuj in izvajaj terapijo s šivanjem še naprej. Pa pokaži, da bomo lahko občudovali in tuhtali kako. Mi te imamo radi!!!!
Ljudje pridejo v tvoje življenje in gredo iz njega. Eni pustijo tudi sledi, včasih boleče. Vsi pa so na nek način tvoji učitelji. Namesto ZAKAJ? se vprašaj raje kakšno lekcijo si potegnila iz tega. Mogoče si preveč slepo zaupala, sodila po sebi, kot to radi delamo. In ker TI tega ne bi naredila, nisi niti pričakovala od drugih.
OdgovoriIzbrišiČim manj misli na to (tako dogodek/osebo samo hraniš z energijo), posveti se raje bolj prijetnim stvarem, kot si že pametno storila in odpri vrata novim dogodivščinam. ;)
Vse dobro.
Andreja, karkoli je že bilo, zagotovo rabi svoj čas, da gre, da se oddalji, da se pozabi. A vendar, naj se to zgodi čim prej. In naj ne bo žalost večja od veselja! Ostani v objemu vseh dragih in naj ti bo neskončno lepo!
OdgovoriIzbrišiIskrene čestitke!!!In prijetno praznovanje!
Izdelki so pa tako cart! Kot vedno!
Glavo pokonci in naprej po poti poštenja do samega sebe ... Ljudje, ki ne znajo biti pošteni do drugih so prav taki tudi do sebe ... Aleluja, če lahko s tem živijo ... verjetno se tega niti ne zavedajo ... in prav zato se mi smilijo ... Ampak moje usmiljenje jim prav nič ne pomaga ... vsak si polni svojo torbo na svoj način ... Zato naj te njihova podlost ne prizadane ...
OdgovoriIzbrišiPošiljam ti en veeeelik objem, ker sem tudi jaz v eni taki čudni fazi, tudi tik pred 40 pa ne vem, al me je vrglo to, ali se bo še kaj drugega izcimilo :-)Tudi čakam na soboto in prijetno druženje s prijatelji, kaj vem neka čudna luna vpliva na nas, kaj? Uživaj, uživaj, uživaj in vse najboljše!
OdgovoriIzbrišiVsem res iskrena, iskrena hvala za te besede tolažbe. Res mi je pomagalo prebroditi najhujšo fazo vsega skupaj. Vesela sem da vas imam♥
OdgovoriIzbriši