30. maj 2011

Juhu pa smo tu...

Kar nekaj časa smo se odpravljali na ogled živalic v Živalski part Punta Verde v Lignano. Toliko lepega sem že prebrala in slišala o tem prečudoviten naravnem parku, da je bil na top seznamu..moram videti.
Včerajšnje jutro se je pričelo zelo živahno in energija z mojih dveh punčk je kar sekala, tako, da sem ugotovila, da je to verjetno dan, ko se kaj pametnega doma itak ne bo uspelo postoriti kaj šele kaj ustvariti. Sonček je kar vabil ven in hitro smo se vsedli v avto in se podali na pot proti sosednji Italiji.

Kakšno dobro  urico in pol je trajala pot do Lignana, potem smo še malo sledili tablam in se pripeljali na prostorno parkirišče pred ZOO.

Še malce vzpona in spust k vhodu

Po plačilu vstopnine ki je za odrasle 12€ in otroke 9€, smo se znašli na točki START objeti v lepoto lokvanjev, ki jih res že dolgo nisem videla tako razbohotenih



Skozi park je speljana široka s peskom pusuta pot. Če se nameravate na ogled odpraviti v sončnem vremenu priporočam, da si s seboj vzamete kakšno proti sončno pokrivalo in veliko tekočine za gašenje žeje. Saj je senčke dovolj, ampak če želiš vse prešnofkati, se kar precej giblješ po soncu☺

Takoj na prvi točki te pozdravi lena, ležeča kamela, ki mirno prežvekuje in se ti rahlo nasmehne, češ "Hja ti je vroče kaj, pa pridi k meni v senčko"

Potem se že razbohoti pogled na dve res čudoviti žirafi, prva pravi
kuku

druga pa se ne daj kaj dosti motiti in še naprej lepo skubi drevo


Pot naprej nas je vodila malo sem in tja, saj sta punčki kar odletavali od navdušenja. Opazila sem, da ima park zelo veliko različnih ptic, kar recimo ostali živalski vrti nimajo. Tukaj se res lahko nagledate pernatih lepotk vseh velikosti, barv in oblik. Kar me je malce razočaralo, je morda samo to, da so vse table izredno lepo postavljene, poslikane, predstavljajo živalice, njihov habitat, življenje konec koncev imena, ampak samo v italijanskem jeziku. Lahko bi dodali vsaj kakšno angleščino ali nemščino. Povsod so bile tudi animatorke, ki so predstavljale hrano in majhne živalice kot so želvice npr., ampak zopet samo v italijanskem jeziku..

Ampak se nismo dali motiti. Uživali smo že samo ob gledanju..



Tole pa je moj favorit. Prečudovit ptič "oblečen" v frak.

Všeč mi je bilo, da je v parku dobro poskrbljeno za smetnjake. Tako, da nimaš težav z nošenjem odpadkov. V senčki so lepo postavljene mize in stoli, da se lahko lepo v miru odpočiješ in malce okrepčaš, ne da bi pri tem motil živalic in kombiniral na katerem kolenu bi pripravljal prigrizek ☺

Tudi otroško igrišče je lepo opremljeno.



Poseben čar parku daje tudi zelenje. Res neverjetno kakšne barve ustvari narava. Tako pomirjajoče deluje...

Zabava ob bazenu. Štirje morski levi poskrbijo, da se lahko tudi malce ohladiš..

Kar gledal je za njo, ko je odšla...♥



In seveda, kaj je lepšega za otroka, če ga živalica opazi, če jo celo lahko poboža. Ob kozicah je poskrbljeno tudi za hranjenje. V hranilnico vržeš 20 centkov in ven pade za pest briketkov, ki so jih kozice zelo vesele. Rezervirajte si čas,... kar nekaj časa je potrebnega, da otroka spraviš naprej.



Alja je bila poleg kozic, najbolj navdušena nad "medijem", ki je kar rad poziral.

Tijo pa je čisto impresionirala "ogromna" želva

Meni pa se je dopadel tale "pozer"

Park ima tudi veliko različnih majhnih opičk. Ampak jih nisem uspela ujeti v objektiv. Bolj imam poslikane ritke in repe... jah še vedno hodim okoli z mojim majhnim aparatkom. Komaj čakam da mi popravijo mojega EOS-a.


Seveda je še veliko ostalih živalic, ampak vsega vam pa res ne smem pokazati☺


 


 
Na koncu vam pomaha še tale kosmatinec
 
 
Po končanem ogledu, smo pred izhodom še ohladili s sladoledom in seveda pokukali v trgovinico s spominčki.. le kako ne bi

Lepo se imejte!


26. maj 2011

KRIŽNA JAMA

Prihaja vroče poletje ko bo kakšen dan kot nalašč za obisk v kakšni od naših naravnih lepotk. Ena izmed njih je Križna jama.

Podjetje v katerem sem zaposlena nam je včeraj organiziralo izlet v neznano. Izkazalo se je, da je končni cilj  Križna jama. Priznam jaz prej o njej nisem nič vedela in ker prav tako nisem vedela nič kam gremo, sem se fotografsko bolj slabo pripravila. Ampak nekaj fotografij sem s svojim mini aparatkom vseeno uspela posneti.

Najprej pa nekaj malega o jami. Križna jama se nahaja na vzhodni strani Cerkniškega jezera in je svetovno znana kraška jama. Slovi kot bogato najdišče kosti izumrlega jamskega medveda. 10km dolgi rovi, polni kapniškega okrasja ter 47 jezer, pa so danes pojem podzemne lepote.

Jamo si je možno ogledati na dva načina. Možen je enourni ogled suhega dela in vožnja s čolnom po prvem jezeru za skupine do 50 ljudi. Daljši 4-urni izlet pa omogoča ogled 13tih jezer , ampak zaradi zaščite jezerskega dela jame vodijo samo po eno skupino, največ 4 osebe na dan. Nudijo vso opremo, potrebno pa se je predhodno najaviti. 

No sedaj pa k praktičnemu prikazu. S seboj smo morali imeti debele nogavice in debele puloverje. Seveda v jami je hladno in vlažno.

Pred vhodom v jamo so nas opremili še z zelo modnimi škornji
in dobili smo tudi posebno jamsko svetilko, ki ima obliko mikrofona - te kar prime da bi malo zapel☺
Tako opremljeni smo hitro stestirali ali škornji znajo dati od sebe tisti pravi čmok, čmok in ali je čar svetilk dovolj močan

Že ko smo se vzpenjali proti vhodu v jamo je bilo možno začutiti prijetno temperaturno znižanje


V ravni gosji četici smo se ob soju svetilk odpravili po označeni poti v notranjost jame


Prva postaja je bilo okostje jamskega medveda. Glede na okostje je bil jamski medved kar velika žival. Manjše okostje je od rjavega medveda, večje od jamskega.

Predvidevajo, da je v jami zakopanih na tisoče okostij. Takole so zakopani v kamenine in so tako na gosto nametani do 1,5m globine

Ko smo prispeli do konca pešpoti nas je pričakal kar precej velik čoln, s katerim smo se nekaj munut vozili po prvem jezeru


Ko se ta pot konča, se lahko prične tista štiriurna, ko se presedla na manjši čoln. Tisto pa bomo morda kdaj opravili v lastni režiji. Tri fotkice sem vzela iz uradne strani Križne jame, da vam pokažem ...za občutek. Vse o jami pa je napisano na www.krizna-jama.si.


Ko smo se vračali nazaj, sem poskušala s svojim mini fotoaparatkov ujeti nekaj čarovnij, ki jih je ustvarila voda. Predstavljajte si malce boljšo kvaliteto in uživajte.












Skala s podpisi. Prvi podpisi segajo v začetek leta 1800

Upam da sem vas malce ohladila v tem vročem dnevu. Uživajte!