Kako se včasih izgubimo...

En lep pozdravček vsem. Sem si rekla da sedaj je pa res že čas da se malce javim, da ne boste mislile, da sem se popolnoma izgubila in  obupala. (no včasih že malo). 

Občasno mi uspe kaj prebrati in se naslajati nad vašimi lepotkami, prav veliko pa res ne. Kaj se mi dogaja.. Ja po vsega po malem, od raznih bolezni otrok, do tega, da, ko sem želela kaj zašiti mi je crknil stroj, da mi je sodelovanje odpovedal avto in se ukvarjam za nakupom novega, da smo se za prvomajske praznike po kar veliki kolobociji uspeli spraviti na potep po Gardi in okolici, da sem se pri vsej gužvi vpisala še v en šiviljski tečaj, da so se naša lasišča borila z ušmi in da ne omenjam slabe vesti, ki jo imam do vseh, ki me čakajo da jim naredim torbice in torbičke. Upam, da vsi že niste obupali nad menoj. 

Jaz še kar upam, da se situacija v kratkem umiri in da bom zopet lahko v miru kaj ustvarila.
Seveda ne počivam nič, stalno se dogaja, samo pokazati nimam kaj.


Delavnice z mojimi pupikami potekajo redno in na eni smo se lotile Fima in oblikovale žličke. Punčke so zelo uživale in tudi izdelki so bili luštni. Priznam da sem se te delavnice kar malo bala, saj nisem bila sigurna ali bodo lahko same zgnetle do faze za obdelovanje ali ne in vse se je dobro izteklo. Delavnico smo imele v dveh kosih, da prvem delu smo oblikovale, potem se vse spekla in na drugem so polirale in lakirale.

Za delavnico ta teden pa sem uporabila idejo od Sandre, ki se mi je zdela zelo luštna in izvedljiva. In imela sem prav. Deklice so ustvarile čudovite slikice. Packale smo z akrili. 

Tudi Italija s svojimi parki in vasicami pri Gardskem jezeru je luštna destinacija za družinski izlet. Bom pripravila potopisek, bo morda koga vzpodbudil, da se odpravi in se v živo prepriča.

Do takrat pa se lepo, lepo imejte in ostanite ustvarjalne. 

Andreja