Virusi ampak ustvarjalni

Kar nekaj časa je minilo od zadnje objave. Popolnoma me je povozil čas in obilica stvari, s katerimi se ukvarjam v zadnjem času. Niti vaših objav ne uspem preveriti in pokomentirati, se načuditi in razvedriti ob kreacijah, ki jih ustvarjate. Ampak tudi to še pride, ob kakšni mirni kavici. Samo jaz, kava in moj prenosnik...

Kaj se nam dogaja? Borimo se z virusom, pravijo, da je kapljični. Povroči pa, da otroček bruha. Začelo se je prejšnji petek pri moji šestletnici in nadaljevalo včeraj pri moji sedemnajstmesečnici. Sigurno pa veste,  kako izgleda imeti doma tako na pol bolnega otroka, ki mu ni drugega kot, da mu vsake toliko zaslabi in bruhne.
No Tijina bolezen je povzročila, da sva šivalni stroj in ostali pribor iz delavnice privlekli na kuhinjsko mizo in proizvodnja se je začela.

Najprej peresnice

To je takoj zaplenila Tija in je že polna šolskih zadevic

Še ena toaletka.. da ne pozabim, kako se naredi

Pa dve torbički  s kovinskim zapiralom. Tokrat, me je tlačenje v okvirček kar precej jezilo

Na srečo, sem že pred kratkim naletela na meni zelo ljub blog Paper-and-string, kjer sem si natisnila nekaj idej, ki so sedaj zelo prišle prav. Tija se je odločila, da bo za novo leto imela svoj štantek, kjer bo prodajala svoje stvari ... Samo malo jo skrbi, če bo kdo hotel kupiti... 

Se je pa zelo potrudila in zašila smrekico in sovico.. čisto sama ..tudi gumbke

Že nekaj časa, sem imela v planu narediti košarice v stilu tistih  Ikeinih, ki so mi tako ljube, samo to napako imajo, da so tako enobarvne. Za pokušino sta nastali dve:

z majhnim dodatkom se ju da tudi obesiti

Lepo pa izpadeta tudi na knjižni polički

Še lepši pogled je ko je ena napolnjena z torbičkami za robčke.

Pred časom me je z njimi navdušila Sonja, še bolj pa je bila navdušena Tija, ko je torbičko videla v živo. Ker ne more čakati na obljubljeno sem ji morala na vsak način narediti eno.. s sovicami seveda



In ker je izpadla tako luštno,in  so se končki blaga kar ponujali ji je nastalo še kar nekaj v različnih izpeljankah

In potem sva se lotili še obeskov za ključe. Sovice, mucke, hiške, ptički,.. pa  tisoč idej je še imela moja punčka,.. pa je nastala druščina

Takole pa se je igrala štantek. In seveda naj povem da je bila tokrat tudi glavni fotograf Tija.



Tako pa sem porabila osem ur, tri bruhanja, tri uspavanja (samo eno uspešno) in eno kosilo, da sem napisala tole objavico. Pa saj ni tako hudo, samo smili se mi moja pupika. No sedaj pa gremo na četrto uspavanje... 

Rade se imejte in veliko ustvarjalnih uric vam želim. Pa seveda brez virusov!