Maratonska vikend objava

Saj sploh ne vem, kje naj začnem, toliko imam za povedati. .. Hm no lepo po vrsti.

V prejšnjem tednu sta prispeli dve pošiljki zame. Ja imela sem srečo pri dveh žrebih bonbončkov. 
Od Barbi je pripotovala pošastka s prijateljico. Pošastka je s seboj prinesla pismo v katerem piše, da si želi pošastno ime.. no hm ime je sicer dobila, ni pa ravno pošastno.. Ampak moji princeski sta se odločili. Strašna pošatka z rdečimi rožički je postala Srčica, njena prijateljica pa je Bum. V naši hišici sta se že kar prijetno udomačili.. pa poglejte da je res..

veselje, ko sta pošastki skočili iz kuvertice

potem pa najprej na tobogan,, uiiiiiiii

pa na stolp preverit kakšen je razgled

obe sta si izbrali vsaka svojo spalnico

potem sta že oddrveli na gugalnico... skratka tako sta hitri da ju komaj lovimo..

Pri Alenki pa sem dobila set perlic

Malo sem razmišljala kdaj sem nazadnje delala nakit?!? In ojej, tako dolgo je že tega!! Zadnjo serijo nakita, to je bilo cca 80 kosov sem naredila aprila 2009 in potem nič več... Naj pokažem nekaj kosov zadnje serije.. hm... nekaj bo potrebno narediti s teh perlic..

No pa smo pri soboti, ki  jo je najbolj čakala moja Tija. Udeležila se je namreč svojega prvega Ljubljanskega maratona. Sama sem imela kar kepo v želodcu, saj 700m ni tako malo za šestletnike in pa, predvsem me je malce skrbela tako množična masa ljudi ... res je bilo kar malce kolerično vse skupaj.

 Otroci so bili nagužvani v nepregledno množico, prerivali so se in čakali na start kot sardinice. V množici sem komaj našla mojo punčko in na obrazu se ji je videlo, da se boji in da ji ni fino,...Razlog je bil v tem, da so jo zrinili nazaj in je izgubila svojo učiteljico in skupinico. Ker sem se slučajno uspela preriniti do starta, saj sem želela narediti nekaj fotk, sem to videla in sem nekega moškega, ki je bil tudi na notranji strani ograje prosila, naj jo odpelje k učiteljici in svoji skupini,.. no pa smo rešili prvo težavo, ki pa je na žalost že nagnala strah v mojo punčko..

Potem so tako na start čakali še kakšnih 15 minut preden so prvi startali fantki.

Zapodili so se z vsemi močmi in kar nekaj jih padlo..

Ko so organizatorji to videli so drugo skupinico na start pripravljali z besedami "Počasi" in možje so naredili tako "človeško" verigo, ki je startala skupaj z otroki, da se niso več tako zagnali. Deklice so tako štartale že malce bolj umirjeno

V vsej tej paniki in množici je moja pupika skoraj obupala, saj se je ustrašila, da se bo izgubila...

.. no pa sem potem tudi jaz pretekla teh 700m in smo prispeli na cilj in na cilju jo je že čakala medalja...

Z nekaj zapleti smo torej osvojili Ljubljanski maraton. Ne vem pa, če bi se še enkrat odločila in jo prijavila. Se mi zdi, da so za takšno organizacijo in množično prireditev prvošolčki vseeno še premajhni ali pa bi morda morala biti organizacija malce boljša ali drugačna. Predvsem, pa bi moralo biti pri takšni skupinici otrok več odraslih, ki bi jih vodili skozi to množico ali pa bi morali imeti kakšen znak, ki bi mu sledili, nekaj skratka da prepreči, da se otrok izgubi oz. počuti izgubljen. Nekatere šole so imele tablice .. na takšen način, kot jih imajo turistični vodiči,..  No ampak vse se je srečno izteklo. Dosegli smo cilj, imamo medaljo, majico in spomin.. ena izkušnja v odraščanju več..

In sedaj.. ja ni še konec te maratonske objave.. ustvarjanje. Pa saj ni veliko za pokazati. Nedelja je prinesla eno naročeno boršiko in torbičko za mobitel

Nekaj časa  je bila Tija pri meni v delavnici in je sestavljala spet nekaj novega. Tokrat je naredila (z malce moje pomoči po njenih navodilih) angelčka oz. vilo..hm.. no presodite kaj je..

Potem pa sta ustvarjala z očijem. Ja res je! V petek je v trgovini videla kartonasto škatlo oblečeno v svetleč papir in želela jo je imeti. Cena škatle je bila 20€, očka jo je uspel prepričati, da lahko takšno oz. še lepšo škatlo naredi sama in obljubil ji je, da ji bo pomagal. Primerno škatlico smo imeli doma, v trgovini si je izbrala samo papir in sta ustvarila res lepo škatlico.. priznam.. sem bila prijetno presenečena.. Moj dragi sicer spremlja naša ustvarjanja, lepljenja, šivanja, sestavljanja in vsemogoče packarije, nikoli pa ni pokazal zanimanja da bi sodeloval..

in ekola, prvenec "Oči in Tija".. škatlica za vsemogoče

Tako pa sem na cilju maratonske objave. Lepo se imejte, bodite ustvarjalne in predvsem imejte se rade!