24. okt. 2010

Maratonska vikend objava

Saj sploh ne vem, kje naj začnem, toliko imam za povedati. .. Hm no lepo po vrsti.

V prejšnjem tednu sta prispeli dve pošiljki zame. Ja imela sem srečo pri dveh žrebih bonbončkov. 
Od Barbi je pripotovala pošastka s prijateljico. Pošastka je s seboj prinesla pismo v katerem piše, da si želi pošastno ime.. no hm ime je sicer dobila, ni pa ravno pošastno.. Ampak moji princeski sta se odločili. Strašna pošatka z rdečimi rožički je postala Srčica, njena prijateljica pa je Bum. V naši hišici sta se že kar prijetno udomačili.. pa poglejte da je res..

veselje, ko sta pošastki skočili iz kuvertice


potem pa najprej na tobogan,, uiiiiiiii


pa na stolp preverit kakšen je razgled



obe sta si izbrali vsaka svojo spalnico


potem sta že oddrveli na gugalnico... skratka tako sta hitri da ju komaj lovimo..

Pri Alenki pa sem dobila set perlic
Malo sem razmišljala kdaj sem nazadnje delala nakit?!? In ojej, tako dolgo je že tega!! Zadnjo serijo nakita, to je bilo cca 80 kosov sem naredila aprila 2009 in potem nič več... Naj pokažem nekaj kosov zadnje serije.. hm... nekaj bo potrebno narediti s teh perlic..




No pa smo pri soboti, ki  jo je najbolj čakala moja Tija. Udeležila se je namreč svojega prvega Ljubljanskega maratona. Sama sem imela kar kepo v želodcu, saj 700m ni tako malo za šestletnike in pa, predvsem me je malce skrbela tako množična masa ljudi ... res je bilo kar malce kolerično vse skupaj.



 Otroci so bili nagužvani v nepregledno množico, prerivali so se in čakali na start kot sardinice. V množici sem komaj našla mojo punčko in na obrazu se ji je videlo, da se boji in da ji ni fino,...Razlog je bil v tem, da so jo zrinili nazaj in je izgubila svojo učiteljico in skupinico. Ker sem se slučajno uspela preriniti do starta, saj sem želela narediti nekaj fotk, sem to videla in sem nekega moškega, ki je bil tudi na notranji strani ograje prosila, naj jo odpelje k učiteljici in svoji skupini,.. no pa smo rešili prvo težavo, ki pa je na žalost že nagnala strah v mojo punčko..

Potem so tako na start čakali še kakšnih 15 minut preden so prvi startali fantki.

Zapodili so se z vsemi močmi in kar nekaj jih padlo..


Ko so organizatorji to videli so drugo skupinico na start pripravljali z besedami "Počasi" in možje so naredili tako "človeško" verigo, ki je startala skupaj z otroki, da se niso več tako zagnali. Deklice so tako štartale že malce bolj umirjeno


V vsej tej paniki in množici je moja pupika skoraj obupala, saj se je ustrašila, da se bo izgubila...
.. no pa sem potem tudi jaz pretekla teh 700m in smo prispeli na cilj in na cilju jo je že čakala medalja...

Z nekaj zapleti smo torej osvojili Ljubljanski maraton. Ne vem pa, če bi se še enkrat odločila in jo prijavila. Se mi zdi, da so za takšno organizacijo in množično prireditev prvošolčki vseeno še premajhni ali pa bi morda morala biti organizacija malce boljša ali drugačna. Predvsem, pa bi moralo biti pri takšni skupinici otrok več odraslih, ki bi jih vodili skozi to množico ali pa bi morali imeti kakšen znak, ki bi mu sledili, nekaj skratka da prepreči, da se otrok izgubi oz. počuti izgubljen. Nekatere šole so imele tablice .. na takšen način, kot jih imajo turistični vodiči,..  No ampak vse se je srečno izteklo. Dosegli smo cilj, imamo medaljo, majico in spomin.. ena izkušnja v odraščanju več..


In sedaj.. ja ni še konec te maratonske objave.. ustvarjanje. Pa saj ni veliko za pokazati. Nedelja je prinesla eno naročeno boršiko in torbičko za mobitel







Nekaj časa  je bila Tija pri meni v delavnici in je sestavljala spet nekaj novega. Tokrat je naredila (z malce moje pomoči po njenih navodilih) angelčka oz. vilo..hm.. no presodite kaj je..




Potem pa sta ustvarjala z očijem. Ja res je! V petek je v trgovini videla kartonasto škatlo oblečeno v svetleč papir in želela jo je imeti. Cena škatle je bila 20€, očka jo je uspel prepričati, da lahko takšno oz. še lepšo škatlo naredi sama in obljubil ji je, da ji bo pomagal. Primerno škatlico smo imeli doma, v trgovini si je izbrala samo papir in sta ustvarila res lepo škatlico.. priznam.. sem bila prijetno presenečena.. Moj dragi sicer spremlja naša ustvarjanja, lepljenja, šivanja, sestavljanja in vsemogoče packarije, nikoli pa ni pokazal zanimanja da bi sodeloval..

in ekola, prvenec "Oči in Tija".. škatlica za vsemogoče


Tako pa sem na cilju maratonske objave. Lepo se imejte, bodite ustvarjalne in predvsem imejte se rade!

15 komentarjev:

  1. Tvoje cure su preslatke, čestitam na osvojenoj medalji, torba je divna, nakit, sve pohvale!!!

    Pusa.

    OdgovoriIzbriši
  2. Ooo, pošastki sta preživeli pošto, super! :) Vidim, da jima je prav super in sem prav vesela, da sta bili izžrebani za življenje v takem gradu. :)

    Drugače pa čestitke Tiji za tek in tebi za maratonsko ustvarjanje. Ko gledam vse te tvoje izdelke, sploh ne vem, če ima tvoj dan res toliko ur kot moj. Meni ne bi nikoli uspelo toliko stvari narediti v tako kratkem času. :)

    OdgovoriIzbriši
  3. Pošatki sta odlični in ime Bum, je najboljše! :D

    Zelo mi je všeč torbica! Koliko okvirno pa stane ena takšna torbica?
    Hvala

    OdgovoriIzbriši
  4. Me ha encantado tu entrada y tus trabajos.
    Bss.

    OdgovoriIzbriši
  5. ¡Hola Andreja,

    muy bonitos trabajos!
    Amiga, te esperé el post pasado. Te invito a éste nuevo, hay unas flores muy bonitas con sus moldes, te espero.
    Cariños!

    http://www.amigasdelscrapbooking.blogspot.com/

    OdgovoriIzbriši
  6. Fino te je brati!
    Vidim, da sta pošastki prišli v pravi dom. Le čigavo hiško sta zasedli? Spalnica je prav kraljevska.
    Mislim, da se boš morala vrniti tudi k nakitu! :)
    Čestitke za prvi maraton. Verjetno bi sama podobno razmišljala in bi v prihodnje počakala še kakšno leto ali dve. Upam, da ni izgubila veselja do teka.
    Boršike in mobitelke so krasne. Kot vedno.
    Jaz vidim v tisti osebici angelčka. Vile so bolj vitke in ne tako okroglega obraza :)
    Ženske ste le zvabile še moški del družine v ustvarjanje. :) Čestitam. Čudovita škatla!

    OdgovoriIzbriši
  7. Če ste se udeležili maratona, je pa primerno, da je tudi objava takšna :) Lepe stvari si ustvarila in kot vidim jih tudi boš z novimi pripomočki. Bravo za Tijo in dosežen cilj in bravo za očeta, ki se je lotil ustvarjanja.

    OdgovoriIzbriši
  8. Ja, koliko dni pa ima tvoj (vaš) vikend? ;))))
    Najprej čestitke za maraton, bi tudi mene stiskalo v grlu, ko sem videla tisto množico. Samo ste zmagovalke!
    Čestitke za nagradici, je kr fino, da te včasih kak material kar malo prisili v druge vode ;)
    Borša in torbica za mobitel pa sta itak full lušni, sploh tisti ptiček je tako cart.

    OdgovoriIzbriši
  9. uf ovo je stvarno maratonski post i super se uklopila i priča o maratonu:))....
    kao prvo djeca su ti preslatka:))...
    dobila si super pokline:)).....
    i opet si uspjela sašiti super torbe:).....moj favorit ovaj put je prva torba:)....
    a sad samo čekam kad ćeš nam pokazati šta si uradila s perlicama,nema smisla da dugo čekaju u nekoj kutiji:))...
    pozdravček:))....
    M....

    OdgovoriIzbriši
  10. Se strinjam z Vladko...po prvencu na maratonu še maratonska objava, ki je polna lepih presenečenj. Škatlica narejena skupaj z očijem je pa vredna vse pohvale.

    OdgovoriIzbriši
  11. Čestitke za oba bonbončka. Pošasti so se res fajn udomačile (:
    Torbice in nakit so čudoviti.

    OdgovoriIzbriši
  12. To je pa bil pester vikend! Krasna bonbončka si dobila! Da ne govorim o borši in torbici za mobitel...Čudovito!!!

    OdgovoriIzbriši
  13. Bravo Tija za maraton in krasno ustvarjanje, seveda tudi ostali člani ne zaostajate...črna torbica,mhmhm mi je prav padla v oko :-)

    OdgovoriIzbriši
  14. Šta reći osim-prelepo!!! Jako mi se sviđa sve što radiš : )

    OdgovoriIzbriši
  15. oj, res prava maratonska objavica.. čestitam za vse: za osvojeno medaljo, za čudovite izdelke, torbica in srajčka za mobi.. jah, kdor zna zna.. ni kaj.. čudovito..

    OdgovoriIzbriši