24. feb. 2011

Nagradica in prašek

En sončen pozdravček vsem skupaj. Zelo me je razveselila današnja nagradica, ki sem jo dobila od Janje. Janja hvala, da si spomnila name. Ker sem podobno igrico že odigrala samo poklanjam nagradico naprej vsem, ki si boste vzele čas in prebrale tole objavico.



Urejanje moje delavnice pa je že prava Dinastija, če bi ves čas pisala, kako po malem pospravljam bi bili že pri 50. tem delu. Ampak sedaj pa sem res že blizu koncu. Še malo pa bom lahko kaj novega zašila. Ideje se mi kar podijo po glavi in po listkih (ker blok nikoli ni pri roki).

Sem pa vseeno nekaj malega brkljala z mojo pupiko. Za valentinčka sva delali zaljubljene magnetne srčke. Bil je pravi užitek, samo fimo je bil tako grozno suh, da je bilo potrebno kar dobro mesiti. Seveda sem se jih spomnila fotografirati šele zvečer, ko so bili že vsi zapakirani v darilca, tako da je fotkica res slaba.


Sem pa pred kratkim dobila eno e-mail sporočilo z zanimivim receptom kako si narediti svoj pralni prašek. Zdi se mi zanimivo zato vam receptek posredujem. Če bo katera tako navdušena in pridna, da ga bo preizkusila naj nam javi kako ji je uspelo in kako diši☺

DOMAČI PRALNI PRAŠEK
Torej, gre za tekoče pralno sredstvo za perilo, njegova priprava vzame 5 min in cca. 30 centov na liter. gre pa takole:
1 Marseillsko milo (kupi se ga v DM-u npr.) ali drugo naravno rastlinsko milo na zelo male koščke naribaš na ribežnu. Posebej si pripraviš 3 litre vroče vode, v njo pa potem začneš počasi umešavati milo, da se razstopi. Dodaš 1 veliko žlico sode bikarbone in pomešaš. Vodo (oz. sedaj že pralno sredstvo) ni potrebno zavreti - samo toliko, da se milo stopi. Potem še toplo, preden se začne strjevati vliješ v posodo, v kateri naj ostane še nekaj prostora (vsaj še za en liter) in pa posoda naj bo nujno plastična, saj se zaradi neznanega razloga oz. neke kemijske reakcije tole sredstvo strdi v kamen, če ga daš v steklo ali kakšno drugo posodo. Posodo daš na hladno, da se začne tekočina ohlajati, vsake toliko pa jo malo premešaš (zato pride prav dodatni prostor v posodi), da se ne strdi preveč. Če se to slučajno zgodi, se čisto lepo utekočini če premešaš z leseno kuhovnico. Ko se ohladi, dodaj 20-30 kapljic poljubnega eteričnega olja. Če pa želiš še mehkejše perilo pa dodaj še kakšno žličko kisa. Perilo se odlično opere (saj veste, kako se hvalijo da ima Ava koščke mila v prašku), diši pa po starih časih, v glavnem prijetno, sveže. Pa še prijazen do narave si in prihraniš.

No toliko za danes. Lepo se imejte na ta hladen sončen dan. Upam da vam je prinesel vsaj malo dodatne ustvarjalne energije. Lepo se imejte!

10. feb. 2011

USTVARJAM ..AMPAK DRUGAČE

V zadnji objavi sem tarnala in se borila s časom. To še vedno počnem hihi.. samo, da sem se lotila pristopa k ustvarjanju z druge strani. Moja delavnica je v teku zadnjega leta dobila naziv "ropotarnica" in vstop vanjo je bil samo še na lastno odgovornost... Božič pa je pripomogel, da se s selitvijo materiala po celi hiši ni zgodilo nič drugega kot to, da je bil material na hitro malo pomešano v raznoranih vrečkicah ali pa kar tako, odnešen nazaj v delavnico/ropotarnico in čakal na boljše dni...

Prvi korak sem naredila na dan, ko sem dopolnila še eno leto več in se odločila, da se sama obdarim s pohištvom iz Ikeje (no malce mi je potem prispeval še možek) in končno spravim v red to ropotarnico, da bo imel ustvarjalni navdih kje početi zadeve, ki jih pač rad počne. Naj vas popeljem skozi  prvi del "preporoda" s kratko fotoreportažico ☺

Tole je moja delavnica daljnega februarja 2008, po tem je sicer doživela še nekaj manjših dopolnitev, ampak nič posebnega..

Tole pa je delavnica v zadnjem stadiju, ko je uradno prevzela ime "Ropotarnica". Saj mi je kar nerodno pokazati ampak naj bo,  danes je pač dan razkritja...




Vse tole je moralo ven in začelo se je merjenje in kombiniranje v glavi. Sledil je izlet v Ikeo, kjer so stvari kar letele na voziček. Pri blagajni naju je malce stisnilo, ker kaj pa če zadeve ne bodo šle v avto?! (najdaljša škatla je namreč merila 185cm v dolžino in cca 40 v širino in takšne so bile 3), ampak prevladal je pogum in rekla sva, kar bo pa bo. Nekako bova že...


in izkazalo se je, da je moj avtek lahko tudi mini kombi


samo sediš potem tudi bolj na mini z armaturo v naročju

Kakorkoli že. Vse sva srečno pripeljala domov in moji trije mojstri so se lotili sestavljanja... 

Sestavljanje je trajalo kar nekaj časa, saj nam je zopet nagajal čas in še zlobni virus se je prikradel v moji punčki, tako, da sta se borili z vročino in slabim počutjem dober teden.

Ampak v soboto so se stene v delavnici  srečale tudi še s čopičem v moji roki in barvo (seveda mojo najljubšo)

in prostor počasi dobiva novo podobo

Pohištvo je sedaj bolj ali manj na svojem mestu. Sedaj pa me čaka sortiranje, metanje stran in podarjanje zadevic, ki jih ne potrebujem. Odločila sem se namreč, da če sem že tako daleč, bom pregledala res vsako stvar in shranila samo meni uporabne zadeve. Tole pa je kupček, ki čaka na sortiranje...hm, mi katera zavida.? V bistvu sem na točki ko se sploh ne branim nasvetov kako se zadeve najbolj praktično lotiti☺ Verjamem namreč v to, da "Več glav, več ve!"


Se javim s koncem te zgodbice. Želim vam veliko ustvarjalnih sončnih trenutkov!