Tako hitimo skozi dni in tako zelo se ukvarjamo z nepomembnimi stvarmi, da pozabljamo nase in na okolico. Kar zamislite se in se vprašajte kdaj ste nazadnje na povabilo prijateljice na kavico takoj odgovorili s "Seveda pridem", ali ste prej malo pomolčali, pokukali na koledar in kombinirali in prišli do zaključka, da ta dan pa vseeno ne bo šlo ampak lahko pa kakšen drug dan in zmenek za kavico je postal cel projekt... Groza ampak tako je. Priznam tudi sama ves čas hodim po svetu s koledarjem v roki...Zakaj že?
Kdaj ste se ustavili in brez preganjavice in pogledov na uro z znancem spregovorili nekaj besed..??
Vse preveč se ženemo za stvarmi, ki jih v bistvu ne potrebujemo, potrošniška mrzlica nas zastruplja, mi pa tega ne znamo videti in doumeti. Nikakor ne razumemo, da je veliko vrednejši pogovor s prijateljem, sprostitev z otrokom, kavica s sosedico...ne verjamemo, da je vsega lahko v trenutku konec - puf...pa si v bolnici .. puf pa te ni... ja, tako zelo minljivi smo.
Poskusimo se ustaviti in ozreti okoli sebe, ne obremenjujmo se zaradi materialnih stvari, pozabimo zamere, ne jezimo se zaradi nepomembnih stvari, globoko vdihnimo in poiščimo trenutke za res pomembne stvari....živimo za danes in za to kar smo in imamo sedaj,..prihodnost itak pride.
Danes sem se res razpisala ampak te besede nosim v sebi že kakšen teden in če bom s tem pripomogla, da se boste vsaj malo zamislili in vsaj v nečem strinjali z napisanim verjamem, da sem danes naredila vsaj eno dobro delo.
Vikend pa je bil lep.
Končno me je zopet obiskala mavrica in tole je kar padlo skupaj.
Nedelja je bila pa super dan za hranjenje labodov. Veliko jih je in lačni so...
Lepo bodite in ustavite za trenutek in se ozrite okoli sebe... Kdo ve s čim vas obdari pogled..
Res je, vse premalokrat se zavedamo kako minljivo je lahko naše bivanje tukaj in kaj je v resnici pomembno. Hvala, da nas opozarjaš.
OdgovoriIzbrišiSem vesela, da te je obiskala mavrica, krasni izdelki so nastali.
Lep duet sta vidve z mavrico...
OdgovoriIzbrišiO vsem napisanem pa samo - premalo vemo. Ali pa nas mora res nekaj "usekat".
Tole pa prav moram komentirat. Moje preteklo leto je bilo takšno in točno vem, o čem pišeš. Pravzaprav nas očitno res mora najprej nekaj prizadet, šele potem se zavemo, v kakšne nesmisle plujemo... Zate in za vse nas si želim samo, da bomo potrebovali čimmanj takšnih opomnikov in da bomo vsak dan znali ceniti, kar imamo in da to ni samoumevno. In drži tudi to, da če se na eni strani neba stemni, se na drugi strani slejkoprej pokaže sonce. Naj te mavrica spremlja čimdlje!
OdgovoriIzbrišiMavrični utrinki so čarobni!
OdgovoriIzbrišiVčasih je minljivost res tako blizu... Sploh, kadar gre za ljudi, ki so nam blizu, jih imamo radi... tudi mene takrat kar potegne...
Ja,vsak trenutek lahko šteje...
Žal je res tako, da vsak po svoje "nekam rine" in se tega zavedamo vsakokrat prepozno!
OdgovoriIzbrišiTvoje šivanje je bilo tudi tokrat zelo zanimivo in lepo :-))
Ko tebe obišče mavrica je vedno super.Mogoče te sploh ni zapustila, ampak si jo zaradi hitenja in skrbi malo spregledala in pozabila nanjo. res je svet nor in vedno hitreje se vrti, mi pa kakor zgleda, ga hočemo še prehitevat. Prav je , da se malo ustavimo,... moramo se!
OdgovoriIzbrišiMavrica vse pozdravi, res je... ne vemo kaj imamo... zato se podpišem pod tole tvoje pisanje.Tudi jaz se moram malce ustaviti .-)
OdgovoriIzbrišiPrav imaš, vse preveč hitimo vsak dan. Jaz sem imela pred enim tednom "skoraj" nesrečo na avtocesti. Prehitevala sem bus, ko se je brez opozorila začel premikat na prehitevalni pas. Zavrla sem, v tem me je začelo odnašat levo in desno ter na koncu zasukalo za 180 stopinj. H sreči ni nihče trešil vame, ne jaz v ograjo in h sreči sem se ustavila na odstavnem pasu. Meni nič, avtu tudi nič, konec dober vse dobro. Ampak mi je dalo mislit!
OdgovoriIzbrišiTudi mene se je dotaknilo tvoje pisanje.
OdgovoriIzbrišiTako resnične so te tvoje besede, kako vse preveč postavljamo napačne prioritete. In čudovite fotografije!