BENETKE skozi moj fotoaparat

Prejšnji teden se mi je kar nenadoma zazdelo da bi bilo fino z otroki iti še na kakšen potep preden dodobra udari mraz v našo prelepo deželico. Kot naročeno je prišla ponudba Ringaraje za izlet v Benetke, prilagojen otrokom, tudi tistim najmlajšim. Šesti (ali pač nek) čut, ki mi je ves čas šepetal, da naše 15 mesečnice morda vseeno ne bi jemali s seboj, se je izkazal za pravilnega, kajti kljub reklamiranju, da je primerno za vozičke, vam povem (brez kritiziranja) samo, da ni!

Ta kratek potopisek sem sestavila bolj tudi z namenom spomina, kot da vas obremenjujem, morda pa bo katera le prebrala in si bo tudi sama želela otročke popeljati v to res zanimivo mesto na vodi. Predstavitev vodičev je bila lahkotna, res bolj prilagojena otrokom. Napisala bom nekaj malega, kar sem uspela slišati, si zapomniti in kar se mi zdi zanimivo, čeprav ne dvomim da tega že ne veste. Ne bom se ustavljala ob letnicah, napisala bom povzetke zgodbic, ki sem jih slišala,.. Če se vam ljubi, potujte z menoj...

Naše potovanje se je pričelo v jutranjem Piranu

ob 7.30 smo morali biti na pomolu pri rdečem svetilniku

..kjer nas je že čakala ladjica z imenom Dora

Točno ob 8.00 so zadoneli motorji in s hitrostjo 25 vozljev smo se podali na dvourno potovanje proti najlepšemu vodnemu mestu na svetu (tako pravijo)

Na ladjici je otroke pozdravil pravljični junak Želvak Franček, malce smo barvali in brali in čas je hitro minil

V pristanišče San Basilio smo prispeli ob 10.45, se zbrali okrog mavričnega dežnika (ki je bil naš vodnik tega dne)

Kar hitro (nič čakanja) smo odbrzeli proti shuttlu, ki nas je popeljal proti trgu Svetega Marka. ( če bi šli peš bi hodili cca 45 minut)

Najprej smo s pogledom objeli veličastni Hilton Hotel, ki je neposredno nasproti pristanišča San Basilio. Hotel menda ni najboljši v Benetkah, ima pa dvonadstopni predsedniški apartma, kjer lahko prespite za borih 12.000€/noč. (khm). Na mestu, kjer je sedaj hotel, je stal star mlin, kjer so naredili prve špagete. Ja res je, Marco Polo je idejo za špagete prinesel iz Kitajske in v tem mlinu, kasneje razširjenem v pekarno so bili narejeni prvič.

Pogled na okna v stolpiču hotela, kjer se nahaja najdražji predsedniški apartma

Naprej se nam je pogled razprostrl na židovski otok

Največja atrakcija židovskega otoka je Palladijeva cerkev Redentore (slovensko to pomeni Rešitelj), ki so jo postavili leta 1577 kot zahvalo Bogu za rešitev od kuge v kateri je umrlo 46.000 prebivalcev (25-30%). Še sedaj vsako 3. soboto v mesecu Juliju poteka festival Redentore, ki se smatra kot eden glavnih dogodkov v mestu. V tem času se do cerkve postavi pontonski most in maša v cerkvi poteka 24 ur. Včasih so do cerkve postavili gondole eno poleg druge da so si pot do cerkve utirali kar preko gondol. Tako hop hop iz ene gondolce v drugo.

Preden smo pristali pri trgu Svetega Marka se nam je razkril še pogled na otok San Michele, ki pa je dobil na pomenu leta 1807, ko je dobil status muzeja-pokopališča. Omenja se ga v glavnem zato, ker je tam glavno pokopališče v Benetkah in ker je v njem pokopanih veliko slavnih ljudi.

Aha, da ne pozabim, videli smo tudi hišico, ki jo je kupil Elton John

Na kraju kjer smo se s Kanala Grande izlili v Bazen sv. Marka nas je kot krona stavbe glavne carinarnice Dogana di Mare, pozdravila še boginja Fortuna, ki prinaša srečo vsem pomorcem. Stoji na pozlačeni krogli (svet), ki jo v rokah držita dva bronasta kipa velikanov - Atlasov. Boginja ima v roki ščit stoji le na eni nogi in se vrti okoli svoje osi v smeri vetra. Pozdravlja vse obiskovalce Benetk in podarja mirno morje pomorcem.

Še ena "znamenitost"  - hiša, ki je postala slavna zaradi nastopa v zadnjem kadru filma Jamesa Bond 007 (v katerem delu, pa si nisem zapomnila)

Ko smo se bližali trgu sv. Marka se je seveda v vsej svoji lepoti pokazal Zvonik svetega Marka. Je najvišje poslopje v Benetkah in meri 98,60m in je seveda statusni simbol mesta. Originalni zvonik je bil zgrajen v 11. stoletju ampak se je zrušil leta 1902. Slana voda, veter, dež in udarci strele so bili razlog da 20 metrov globoki temelji niso vzdržali in se je zvonik zrušil pod svojo težo.  Zrušil se je samo po nekaj pokih. Pravijo, da so se dve minuti pred usodnim rušenjem vsi golobi brez opozorila naenkrat dvignili in odleteli. Nekdo je dojel kaj se dogaja, stekel po trgu in vpil "umik, stolp se ruši". Nikomur se ni nič zgodilo. Menda je življenje izgubila le čuvajeva mačka, ki se je v stolp vrnila po kosilo. Od takrat so bili golobi tudi zato tako spoštovani in še nekaj let nazaj so na trgu prodajali hrano za njih. Danes je situacija drugačna. Golobe je prepovedano hraniti (kazni so visoke), saj so se preveč namnožili in presegli sprejemljivo kvoto na prebivalca.

Kakorkoli, 10 let kasneje so zgradili kopijo stolpa, vanj so namestili dvigalo za obiskovalce. Čakalna vrsta za dvigalo je 15-20 minut, vožnja na vrh pa stane 7€. Poleg ne smeš imeti nič prtljage. Spraviti jo moraš v sosednjo stavbo (garderobo), koliko stane hramba pa ne vem, ker na zvonik nismo šli.

čakalna vrsta

Doževa palača, je tipična gotska palača v Benetkah. V njej je prebival beneški dož (vojvoda). Zgrajena je v gotskem stilu. Stene palače pa so mešanica sivega, belega in rožnatega marmorja.

Na trgu ob morju pred palačo stojita 2 visoka kamnita stebra. Na enem je tri tone težak bronasti kip - lev sv. Marka na drugem pa skulptura sv. Teodorja (starega zaščitnika mesta). Nekoč so med dvema stebroma jemali življenje zločincem ter homoseksualcem in legenda pravi da hoja med dvema stebroma še danes

prinaša nesrečo (smo hodili okoli - nikoli se ne ve).

Menda pa so na smrt obsojeni imeli možnost si rešiti življenje. Z na hrbtu zavezanimi rokami so morali priti okoli enega od stebrov doževe palače, brez da bi stopili s police. Na prvi pogled se ne vidi, ampak ta steber je debelejši kot ostali. Seveda nobenemu od obsojenih to ni uspelo, ker je nemogoče. Tudi mi smo poskusili in na prvi pogled izgleda preprosto, pa ni.

Most vzdihljajev velja za najbolj romantičen most v Benetkah, kar pa seveda ni. Most povezuje Doževo palačo z najbolj krutimi zapori v mestu. Legenda pravi, da so zaporniki z mostu lahko še zadnjič videli svoje bližnje in jim rekli kakšno besedo, ki se je ponavadi končala s solzami ali vzdihi.

Danes je pogled na most KATASTROFA. Nisem mogla verjeti ko sem videla. Oblekli so ga v reklamo za Coca Colo!!

Stolp z Uro. Osnovna zanimivost je, da je glavni del razdeljen na 24 in ne na 12 delov.Nad odrom se nahaja balkon med katerim se v rimskih številkah kaže točen čas. Pravijo da je to prva narejena digitalna ura :). Čas se premika po 5 minut in ne po eno. Avtomatska povezava žareče številčnice in digitalne ure priteguje na trg množice obiskovalcev. Legenda pravi, da so arhitektoma ure izžgali oči, ko sta na vprašanje ali bi znala povno proizvesti kopijo mehanizma odgovorila z da. Na vrhu stolpa veliki bronasti figuri, imenovani Mori, oznanjata vsako polno uro. Ob svetih treh kraljih pa se na obeh straneh številčnice prikažejo figure svetih treh kraljev in se poklonijo kipu Marije nad uro.

CAFFE FLORIAN je elegantni lokal na trgu Sv. Marka, kjer ste poleg postrežbe deležni tudi žive glasbe. Seveda ni zastonj. Kavica stane 3 eurčke, pogrinjek 2 eurčka, postrežba 2 eurčka in glasba 6 eurčkov in imate dober kapučinček s pogledom na trg  za 13 eurčkov. Mi si ga nismo privoščili (se nam je malo mudilo :)

Basilika sv. Marka je glavna beneška katedrala in najboljši primer bizantinske arhitekture. Povezana je z doževo palačo, saj je v preteklosti služila kot doževa osebna kapela. Štirje konji nad glavnim vhodom so bili izdelani v Rimu v 4. stoletju z namenom da bi se dvignili nad rimski slavolok v Konstantinoplju vendar so jih Benečani med križarskimi vojnami zaplenili in odpeljali v Benetke. Potem so jih zaplenili še Francozi ampak po napoleonovih vojnah so se vrnili v Benetke leta 1815. Za prevoz do Benetk so morali konje razstaviti na dva dela tako da so jim odrezali glavo s trupa, ko so prispeli v Benetke so jih ponovno sestavili na na spoj med glavo in trupom dali ovratnike, da bi zakrili razpoko. Narejeni so iz čistega bakra, kar je bilo težje zataliti ampak toliko lažje za pozlatiti. Orioginalni konjčki so zaradi onesnaženosti zraka shranjeni v notranjosti v galeriji, tole zunaj pa so kopije.

Tako, tukaj se je naš uradni predstavitveni del končal in smo se podali na kratko samostojno raziskovanje. Najprej smo leteli na Most Rialto, s katerega se čudovito vidi najlepšo vodno ulico na svetu Canale Grande v kateri je več kot 170 palač v najlepših stilih. Na mostu pa so seveda trgovinice in pod mostom tržnica Rialto kjer si je naša Tija "morala" kupiti beneško masko. Tržnica Rialto je 15-20% cenejša od štantkov na trgu sv. Marka

Most Rialto

Pogled z mostu

Tržnica Rialto

Ena od n-tih trgovinic

Verjetno si predstavljate da je imela Tija kar veliko težavo pri izbiri maske. Izbira je res ogromna...

Po hitrih nakupih, nas je čakala še romantična vožnja z gondolo. Pri tem se pa strinjam z rekom, ki pravi v prevodu nekako takole, da nisi dejansko občutil Benetk, če se nisi peljal z gondolo. Gondole so neverjetno udobne, sediš kot v mehkem fotelju, premikaš se kar luštno hitro in vožnja je tiha. No tiha je kar se tiče delovanja gondole. Gondoljer pa je druga pesem. Vam povem, da to tako regljajo med sabo kot branjevke na tržnici. Verjetno je bilo v časih ko so peli prijetneje. So pa neverjetni kako se izogibajo stenam hiš. Gondola je dolga 11 metrov in zapelje v tako oster ovinek da ga krajši čoln težko zvozi. Gondoljer je menda zelo časten poklic v Benetkah in za to imajo posebna šolanja. Vozi z rokami, nogami se odriva od sten hiš s podplati.. prava telovadba. Prav luštno jih je pogledati. Seveda smo na gondolo dobili še šampanjček, ki nas je še bolj zazibal...

Pespektiva z gondole je nekaj posebnega

naš gondoljer

beneška ulica

tipičen beneški taksi

železniška postaja - velja za najgršo stavbo v Benetkah

Most ustave, je most na Canale Grande na katerega Benečani niso preveč ponosni. Ograja je steklena in steklo menda poka. Naredili so ga zaradi hitrejšega dostopa do železniške in avtobusne postaje.

še nekaj foto utrinkov

Utrujeni in z lepimi vtisi smo se vrnili v večerni Piran