Poslikava majčk in sobotni Artish

Prišel je čas da gredo tudi naše ustvarjalne delavnice na počitnice. Na zadnji poslovilni delavnici smo se z mojimi deklicami lotile poslikave majčk in hlačk. V bistvu smo poslikavo kombinirale z tehniko lepljenja aplikacij s pomočjo "Tranfer weba". To je ene vrste dvostranski centilin s pomočjo katerega aplikacijo iz blaga enostavno nalikaš na izdelek. Moje ustvarjalke so uživale in oblačilca smo super okrasile.

No in če že nič ne ustvarjam pa vsaj z veliko radovednostjo ogledujem kaj ustvarjate ostale. Sobotni Artish je bil kar pester in zanimiv. Prav luštkan sprehod med stojnicami sem imela. Pa poglejte da je res☺

Lepo bodite!

Ne pozabimo kdo smo...

Tole sporočilce je danes zakrožilo po mailih. Zdi se mi "tako v pravo smer", da ga moram deliti z vami..

Sneti rešetke z oken, da bom lahko tja dala rože!

Kaj se dogaja z nami???

Vzgojen/a sem po splošnih moralnih načelih: Ko sem bil/a majhen/na, so bili mame, starši, profesorji, dedki, strici, sosedje - ljudje, vredni spoštovanja in ugleda. Bolj ko so nam bili blizu ali starejši, kot so bili,toliko bolj so nam dajali takšen občutek. Izgovarjati se starejšim, učiteljem ali nadrejenim je bilo nepojmljivo. OBČUTIL/A SEM SPOŠTOVANJE.

Starejšim smo zaupali, ker so bili starši, matere ali družina vseh otrok ali skupine v ulici ali mestu ...

Bali smo se samo mraka, grdob, nasilja v filmih ali grozljivk v kinu.

Danes sem neutolažljivo žalosten/na zaradi vsega, kar smo izgubili, zaradi vsega, česar se bodo moji vnuki nekega dne bali. Zaradi strahu v očeh otrok, mladih, odraslih in starejših.

Človekove pravice za kriminalce ...?
Omejene pravice za poštene državljane ...?
Plačevati dolgove in biti bedak ...?
Amnestija za prevarante ...?
Poštenjaki so neumni ...?
Ne izkoristiti koga - ali to pomeni biti bedak ...?

Kaj se dogaja z nami???

Profesorji pretepeni v šoli, trgovci grozijo komercialistom.
Rešetke na naših oknih.
Vsak je zaprt v svojem svetu.
Kakšne vrednote so to?

Avto, ki je vreden več od objema.
Otroci, ki zahtevajo nagrado, da bodo končali šolsko leto pozitivno.
Mobiteli v torbah otrok, ki so šele zlezli iz plenic.
Kaj želiš v zameno za en objem?
Več velja en Armani od diplome!?
Več velja en LCD z velikim ekranom od pogovora!?
Več velja ena draga šminka od skupnega sladoleda!?
IZGLEDATI je več vredno kot BITI!?!

Kdaj se je zgodilo, da je vse, kar nam je bilo pomembno, izginilo ali postalo smešno?

Hočem odstraniti rešetke z okna, da bom lahko tja postavil/a rože!

Hočem se vsesti na stezo in imeti odprta vrata v poletnih nočeh ...

Hočem poštenje kot motiv za ponos.

Hočem normalen karakter, jasno lice in pogled v oči ter normalen odnos do ljudi!

Hočem, da se ve, kaj je sramota in kaj solidarnost.

Hočem upanje, veselje, zaupanje ...

Hočem se vrniti k realnemu življenju, enostavnemu, kot je dež,
čistemu kot nebo po dežju v aprilu, lahkotnemu kot vetrič ob zori.

Proti "IMETI" !
Za (želeti si) "BITI" !

Obožujem skupen in enostaven svet,
ki temelji na ljubezni, sočutju in solidarnosti ...
In obsojam pomanjkanje etike, morale in spoštovanja ...

Vrnimo se k temu, da bomo "LJUDJE",
ki gradijo boljši, pravičnejši svet,
v katerem ljudje spoštujejo druge.

Utopija ...?
Ne ...?
Ja ...?
Morda ...?

Poskušajmo okužiti svet s širjenjem tega sporočila.

Naši otroci si to zaslužijo, naši vnuki pa se nam bodo zaradi tega zahvaljevali.

Kako se včasih izgubimo...

En lep pozdravček vsem. Sem si rekla da sedaj je pa res že čas da se malce javim, da ne boste mislile, da sem se popolnoma izgubila in  obupala. (no včasih že malo). 

Občasno mi uspe kaj prebrati in se naslajati nad vašimi lepotkami, prav veliko pa res ne. Kaj se mi dogaja.. Ja po vsega po malem, od raznih bolezni otrok, do tega, da, ko sem želela kaj zašiti mi je crknil stroj, da mi je sodelovanje odpovedal avto in se ukvarjam za nakupom novega, da smo se za prvomajske praznike po kar veliki kolobociji uspeli spraviti na potep po Gardi in okolici, da sem se pri vsej gužvi vpisala še v en šiviljski tečaj, da so se naša lasišča borila z ušmi in da ne omenjam slabe vesti, ki jo imam do vseh, ki me čakajo da jim naredim torbice in torbičke. Upam, da vsi že niste obupali nad menoj. 

Jaz še kar upam, da se situacija v kratkem umiri in da bom zopet lahko v miru kaj ustvarila.
Seveda ne počivam nič, stalno se dogaja, samo pokazati nimam kaj.


Delavnice z mojimi pupikami potekajo redno in na eni smo se lotile Fima in oblikovale žličke. Punčke so zelo uživale in tudi izdelki so bili luštni. Priznam da sem se te delavnice kar malo bala, saj nisem bila sigurna ali bodo lahko same zgnetle do faze za obdelovanje ali ne in vse se je dobro izteklo. Delavnico smo imele v dveh kosih, da prvem delu smo oblikovale, potem se vse spekla in na drugem so polirale in lakirale.

Za delavnico ta teden pa sem uporabila idejo od Sandre, ki se mi je zdela zelo luštna in izvedljiva. In imela sem prav. Deklice so ustvarile čudovite slikice. Packale smo z akrili. 

Tudi Italija s svojimi parki in vasicami pri Gardskem jezeru je luštna destinacija za družinski izlet. Bom pripravila potopisek, bo morda koga vzpodbudil, da se odpravi in se v živo prepriča.

Do takrat pa se lepo, lepo imejte in ostanite ustvarjalne. 

Andreja