USTAVI SE ZA TRENUTEK...

V zadnjem tednu so se ljudem okoli mene dogajale hude stvari, ki so se bolj ali manj končale v bolnišnici. Priznam, da me je kar pretreslo. Pretreslo me je, ker se je to dogajalo prijateljem in sodelavcem, skratka ljudem, ki so v mojem življenskem krogu. In ker sem pač bolj občutljive sorte so se mi misli igrale z raznoraznimi scenariji in zaključek do katerega sem prišla je grozljiv. 

Tako hitimo skozi dni in tako zelo se ukvarjamo z nepomembnimi stvarmi, da pozabljamo nase in na okolico. Kar zamislite se in se vprašajte kdaj ste nazadnje na povabilo prijateljice na kavico takoj odgovorili s "Seveda pridem", ali ste prej malo pomolčali, pokukali na koledar in kombinirali in prišli do zaključka, da ta dan pa vseeno ne bo šlo ampak lahko pa kakšen drug dan in zmenek za kavico je postal cel projekt... Groza ampak tako je. Priznam tudi sama ves čas hodim po svetu s koledarjem v roki...Zakaj že? 
 Kdaj ste se ustavili in brez preganjavice in pogledov na uro z znancem spregovorili nekaj besed..?? 
Vse preveč se ženemo za stvarmi, ki jih v bistvu ne potrebujemo, potrošniška mrzlica nas zastruplja, mi pa tega ne znamo videti in doumeti. Nikakor ne razumemo, da je veliko vrednejši pogovor s prijateljem, sprostitev z otrokom, kavica s sosedico...ne verjamemo, da je vsega lahko v trenutku konec - puf...pa si v bolnici .. puf pa te ni... ja, tako zelo minljivi smo.

Poskusimo se ustaviti in ozreti okoli sebe, ne obremenjujmo se zaradi materialnih stvari, pozabimo zamere, ne jezimo se zaradi nepomembnih stvari, globoko vdihnimo in poiščimo trenutke za res pomembne stvari....živimo za danes in za to kar smo in imamo sedaj,..prihodnost itak pride.

Danes sem se res razpisala ampak te besede nosim v sebi že kakšen teden in če bom s tem pripomogla, da se boste vsaj malo zamislili in vsaj v nečem strinjali z napisanim verjamem, da sem danes naredila vsaj eno dobro delo.

Vikend pa je bil  lep. 

Končno me je zopet obiskala mavrica in tole je kar padlo skupaj.

Nedelja je bila pa super dan za hranjenje labodov. Veliko jih je in lačni so...

Lepo bodite in ustavite za trenutek in se ozrite okoli sebe... Kdo ve s čim vas obdari pogled..

Izgubljena mavrica

Ja zadnje čase res iščem svojo mavrico. Toliko načrtov, toliko planov, toliko kljukic za odkljukati, moja mavrica pa se kar nekje potepa in ne najde poti nazaj....

Kar zgrozila sem se, ko sem danes videla da sem zadnjo objavo napisala 31. julija, danes smo pa že globoko v septembru. Saj ni da ne bi nič počela, ampak res pa nisem počela nič takšnega da bi bilo vredno pokazati. Naj pomislim. Preden se odšla na dopust sem oddala še zadnjo počitniško boršo.

Na morju sem se posvečala polaževanju, knjigam in seveda mojima punčkama. S seboj sem vzela (zame) novost in se po dolgem času lotila kvačkanja - tokrat z debelo leseno kvačko. Saj ste že slišale za Zpagetti kvačkane torbice kajne?  Tale je nastala na plaži in jo je Tija takoj posvojila za prenašanje svojih zadevic.

Tole nakvačkati je čisto preprosto. Potrebujete samo eno klopko Hookedd zpagettov in debelo kvačko. Jaz sem vse skupaj kupila v Levčku.

Takole pa izgleda klopka tega na 4 cm narezanega traku če ga kupiš. Seveda si lahko tudi sami naredimo takšno prejico - kakšno staro majico na trakce zrežemo in kvačkamo - to imam še v planu☺)

Malo sem se s puncami lotila še packanja. In sicer ogromne kamne, ki smo jih nabrali ob Savi  smo spremenile v velike žužke. Idejo sem enkrat videla Pinterestu. 

Packale smo kar takole na tleh. 

Nastala je tale družinica (priporočam za popoldansko zabavo z otroki)

Aja pa da ne pozabim. Naša družinica se je povečala še za dva člana. To sta Simba in Lumpi. Sta dva kosmata  morska prašička pasme Lunkarya. Mehka in ljubka in sedaj že kar udomačena. Mojima punčkama prinašata ogromno veselja.

In še eno novo štirinožno prijateljico imamo. To je Nelly in je Tijina učiteljica jahanja. Zelo dobro se razumeta.

Ja ustvarjalnega se mi ne dogaja dosti, ampak v vas imam navdih in moja mavrica se tudi še vrne. 

Občudujem vas, ko se udeležujete sejmov, ko uspete skupaj ustvariti toliko stvari in jih ponuditi... Jaz ne vem če bi znala...

Lepo bodite!