Torbička, Bled, ZOO in zgodbica o bonbončku

Ta teden ravno ne blestim po ustvarjalnosti. Da sem malo ogrela mašinco, sem zašila samo tole torbičko za GSM. Všeč  mi je bilo blago, ki je kar malo kosmateno in tako prijetno na otip, da se mi je kar samo ponujalo in sem stestirati.. za kaj več pa je zmanjkalo časa..

Sem si pa privoščila drugačno zabavo. Sreda in četrtek sta bila namenjena samo mojima punčkama. V službi sem si vzela prosto in v sredo smo se odpravile na Bled. Tega dne bi bil verjetno vesel vsak slikar in vsak, ki rad občuduje lepote narave. Se mi zdi, da je bilo podnebje ravno prav oprano po vsem dežju, da se je ta naš slovenski biser Bled, pokazal v vsej svoji jesenski lepoti. Fotoaparat je kar norel...

In seveda še BLEJSKI GRAD – Po pisnih virih najstarejši grad na Slovenskem, prvič omenjen leta 1011

Leta 1011 je cesar Henrik II. z novo darovnico Albuinovemu nasledniku Adalberonu podaril tudi grad na pečini (castellum Veldes), ki se v tej drugi darovnici prvič omenja v ohranjenih pisnih virih. Blejski grad je bil upravno središče briksenške zemljiške posesti na Gorenjskem. V srednjeveških virih se ime Bleda omenja v nemški obliki Veldes. Blejski grad je po času omembe najstarejši grad na Slovenskem.

V četrtek pa nas je odneslo v Ljubljanski živalski vrt. Nekaj malega novosti imajo. Predvsem pa sva videli nekaj, kar vsaj jaz še nikoli nisem.... vam pokažem... najprej pa nekaj fotkic lepotk..

leva step, desna step...

uf je težka glava...

In kaj menite, kaj je bilo najprej Jajce ali kokoš..?

Ja, tukaj je bilo definitivno najprej jajce in pri zgornji luknjici je nekaj migalo..piščanček.

In ker je moj otrok pač vztrajen sva počakali  10 minut in bili priča rojstvu malega piščeta...

Občutek je bil krasen.. Jaz tega še nisem videla v živo in vesela sem, da sem uspela celo posneti.. da smo doma pokazale še očiju...

Tako, toliko z naših potepanj. Ampak ne spustim vas še. Še nekaj o BONBONČKU bi rada dodala. Ko sem nazadnje poklanjala bonbonček, sem omenila, da bo nov pri kakršnikoli 100 - tki. Pogled na število mojih spremljevalk pa pravi 93..torej še 7 in bo 100 in pripravim nov bonbonček. Komaj čakam, da podarim kaj lepega... Vezan bo torej na 100 spremljevalcev, če se torej še niste pofočkale, spremljate pa me, se dodajte na seznamček, da vas lahko obdarim.

Lepo bodite, ustvarite kaj lepega in imejte se radi!

Maratonska vikend objava

Saj sploh ne vem, kje naj začnem, toliko imam za povedati. .. Hm no lepo po vrsti.

V prejšnjem tednu sta prispeli dve pošiljki zame. Ja imela sem srečo pri dveh žrebih bonbončkov. 
Od Barbi je pripotovala pošastka s prijateljico. Pošastka je s seboj prinesla pismo v katerem piše, da si želi pošastno ime.. no hm ime je sicer dobila, ni pa ravno pošastno.. Ampak moji princeski sta se odločili. Strašna pošatka z rdečimi rožički je postala Srčica, njena prijateljica pa je Bum. V naši hišici sta se že kar prijetno udomačili.. pa poglejte da je res..

veselje, ko sta pošastki skočili iz kuvertice

potem pa najprej na tobogan,, uiiiiiiii

pa na stolp preverit kakšen je razgled

obe sta si izbrali vsaka svojo spalnico

potem sta že oddrveli na gugalnico... skratka tako sta hitri da ju komaj lovimo..

Pri Alenki pa sem dobila set perlic

Malo sem razmišljala kdaj sem nazadnje delala nakit?!? In ojej, tako dolgo je že tega!! Zadnjo serijo nakita, to je bilo cca 80 kosov sem naredila aprila 2009 in potem nič več... Naj pokažem nekaj kosov zadnje serije.. hm... nekaj bo potrebno narediti s teh perlic..

No pa smo pri soboti, ki  jo je najbolj čakala moja Tija. Udeležila se je namreč svojega prvega Ljubljanskega maratona. Sama sem imela kar kepo v želodcu, saj 700m ni tako malo za šestletnike in pa, predvsem me je malce skrbela tako množična masa ljudi ... res je bilo kar malce kolerično vse skupaj.

 Otroci so bili nagužvani v nepregledno množico, prerivali so se in čakali na start kot sardinice. V množici sem komaj našla mojo punčko in na obrazu se ji je videlo, da se boji in da ji ni fino,...Razlog je bil v tem, da so jo zrinili nazaj in je izgubila svojo učiteljico in skupinico. Ker sem se slučajno uspela preriniti do starta, saj sem želela narediti nekaj fotk, sem to videla in sem nekega moškega, ki je bil tudi na notranji strani ograje prosila, naj jo odpelje k učiteljici in svoji skupini,.. no pa smo rešili prvo težavo, ki pa je na žalost že nagnala strah v mojo punčko..

Potem so tako na start čakali še kakšnih 15 minut preden so prvi startali fantki.

Zapodili so se z vsemi močmi in kar nekaj jih padlo..

Ko so organizatorji to videli so drugo skupinico na start pripravljali z besedami "Počasi" in možje so naredili tako "človeško" verigo, ki je startala skupaj z otroki, da se niso več tako zagnali. Deklice so tako štartale že malce bolj umirjeno

V vsej tej paniki in množici je moja pupika skoraj obupala, saj se je ustrašila, da se bo izgubila...

.. no pa sem potem tudi jaz pretekla teh 700m in smo prispeli na cilj in na cilju jo je že čakala medalja...

Z nekaj zapleti smo torej osvojili Ljubljanski maraton. Ne vem pa, če bi se še enkrat odločila in jo prijavila. Se mi zdi, da so za takšno organizacijo in množično prireditev prvošolčki vseeno še premajhni ali pa bi morda morala biti organizacija malce boljša ali drugačna. Predvsem, pa bi moralo biti pri takšni skupinici otrok več odraslih, ki bi jih vodili skozi to množico ali pa bi morali imeti kakšen znak, ki bi mu sledili, nekaj skratka da prepreči, da se otrok izgubi oz. počuti izgubljen. Nekatere šole so imele tablice .. na takšen način, kot jih imajo turistični vodiči,..  No ampak vse se je srečno izteklo. Dosegli smo cilj, imamo medaljo, majico in spomin.. ena izkušnja v odraščanju več..

In sedaj.. ja ni še konec te maratonske objave.. ustvarjanje. Pa saj ni veliko za pokazati. Nedelja je prinesla eno naročeno boršiko in torbičko za mobitel

Nekaj časa  je bila Tija pri meni v delavnici in je sestavljala spet nekaj novega. Tokrat je naredila (z malce moje pomoči po njenih navodilih) angelčka oz. vilo..hm.. no presodite kaj je..

Potem pa sta ustvarjala z očijem. Ja res je! V petek je v trgovini videla kartonasto škatlo oblečeno v svetleč papir in želela jo je imeti. Cena škatle je bila 20€, očka jo je uspel prepričati, da lahko takšno oz. še lepšo škatlo naredi sama in obljubil ji je, da ji bo pomagal. Primerno škatlico smo imeli doma, v trgovini si je izbrala samo papir in sta ustvarila res lepo škatlico.. priznam.. sem bila prijetno presenečena.. Moj dragi sicer spremlja naša ustvarjanja, lepljenja, šivanja, sestavljanja in vsemogoče packarije, nikoli pa ni pokazal zanimanja da bi sodeloval..

in ekola, prvenec "Oči in Tija".. škatlica za vsemogoče

Tako pa sem na cilju maratonske objave. Lepo se imejte, bodite ustvarjalne in predvsem imejte se rade!

Prihaja zima, vse je potrebno obleči

Pa je minila naša mala klinika in sta punčkici spet zdravi. Šivalni stroj se je preselil nazaj kamor spada in jedilna miza je zopet prevzela svojo prvotno vlogo.
Še prej pa sta nastali dve novi "kuhinjski" oblekici.

Oblekica za robčke (mokre in suhe) in še kakšna malenkost bi šla poleg. Tole sem imela zrisano že kar nekaj časa pa nikakor ni prišlo na vrsto. Predstavljam torej demo modelček. Nekaj dodelav bo še potrebnih, ampak tudi tak služi svojemu namenu. Zapiranje je na magnetek.

In potem sem se odločila da zimsko oblekico dobi tudi moj GSM. Brez osnutka sem začela krojiti in šivati in kar je nastalo mi je bilo kar všeč

In ker ura še ni bila tako pozna in sta punčkici spali je nastalo še nekaj oblekic za morebitne "bolj" zmrnjene GSMčke.

In še dve peresnici